ČE GRE VERJETI ZAPISOM, IMATA TAKO HAMBURGER KOT JEANS NEMŠKE KORENINE. ZA ČAS ZLATE MRZLICE V 19. STOLETJU JE V AMERIKI NEMŠKI IZSELJENEC IN TRGOVEC LEVI STRAUSS ZASLUTIL SVOJO PRILOŽNOST IN ZAČEL S PRODAJO BLAGA ZA IZDELAVO HLAČ ZA ISKALCE ZLATA.
Med njimi je bil tudi krojač Jacob Davis, ki je izumil netanje žepov kavbojk, da so bile bolj vzdržljive. Kmalu so ga začeli kopirati in da bi zavaroval svoj izum, je moral prijaviti patent, ki je takrat stal kar 68 dolarjev. Visok znesek, če pomislimo, da so takrat kavbojke stale 3 dolarje. Davis je k udeležbi pri stroških patenta povabil Straussa in 20. maja 1873 sta prejela patent s številko US139.121. Vse do danes je jeans ostal nepogrešljiv del mode.
Le nekaj let kasneje, točneje leta 1900, je v New Havenu verjetno prvi hamburger gostu, ki se mu je zelo mudilo, postregel nemški priseljenec Louis (Ludwig) Lassen. Na hitro mu je postregel sesekljan zrezek med dvema rezinama toasta, obložen s čebulo, paradižnikom in sirom, brez kečapa ali gorčice, kakršnega še danes strežejo prav tam, v New Havenu.
Je hamburger dober ali slab? A so te kavbojke sploh še moderne? Zgodi se, da govorimo slabo o stvareh, a tudi o ljudeh, proti katerim v bistvu nimamo nič ali jih celo sploh osebno ne poznamo. Psihoterapevtka Cécile Guéret je zapisala, da so trači zdravi, koristni in priljubljeni, ker krepijo povezanost med ljudmi, z izmenjavo informacij pa si ustvarimo socialno omrežje. Obrekovanje je torej neke vrste networking. Vendar nas opravljanje ne osreči, ampak sprosti možgane. Hmm. Torej nekakšen wellness za naš um? Balzam za dušo? Neko nevidno mazivo v družbi, ki pa mu pogosto sledijo laži in govorice, ki se razširijo kot ogenj. Tema je stara kot človeštvo. Komu verjeti in komu ne? Komu zaupati in kdo bo to izkoristil tako, da bo izkrivil resnico? Oni dan sem zasledila zanimivo dikcijo strategije samozavestnega lažnivca – pove veliko vsaj približnih resnic, le rahlo pretirava, zamolči ključno in si ne izmisli več kot je potrebno; če pa že, potem stvari, ki so komaj preverljive. Italijani poznajo čudovit pregovor »Se non è vero, è molto ben trovato«, kar v prevodu pomeni »Sicer ni res, je pa lepo izmišljeno«.
Dragi moji, lepo je povzel Desmond Mpilo Tutu, južnoafriški nadškof, borec proti apartheidu in dobitnik Nobelove nagrade za mir: »Če želite mir v sebi, se prepričajte, da bo dostojanstvo vseh nedotaknjeno.«
Vse najboljše!
Darja Lesjak, center manager