ZEMLJA, NAŠA DNEVNA SOBA
V PRETEKLIH TEDNIH SE JE SONCE LE SRAMEŽLJIVO POKAZALO. DEŽ, DEŽ IN ZOPET DEŽ. ČEZ ČAS TI PESEM »SINGIN’ IN THE RAIN« OZIROMA »POJMO V DEŽJU«, KOT JE PEL GENE KELLY V ISTOIMENSKEM FILMSKEM MUZIKALU, ZVENI KOT NESLANA ŠALA.
Kadar so v preteklosti meteorologi za 9. maj napovedali dež, je vlada v Moskvi poslala med oblake specialni letalski odred, ki je s suhim ledom in tekočim dušikom vplival na oblake, da so vnaprej deževali in si s tem zagotovili lepo vreme. Na ta dan namreč Rusija vsako leto z vojaško parado praznuje zmago nad nacistično Nemčijo. In Kremelj ničesar ni prepustil naključju – niti vremena. Marsikdo bi si morda tudi pri nas, ob naslednji napovedi deževnega vikenda, želel na tak način vplivati na vreme. Pa vendar, naj bo še tako mikavno, nevarno se je igrati z naravo.
Podnebnih sprememb ni več mogoče spregledati, saj smo priča pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom. Naš planet se segreva, ker v ozračje izpuščamo velike količine plinov, ki zadržujejo sončno toploto. Atmosfera, ki obdaja naš planet, je tanka kot lupina na jabolku in prav tako ranljiva. Zakaj uničujemo svoj dom? To se sprašuje tudi dr. Eckart von Hirschhausen v svoji aktualni knjigi »Človek, zemlja!«. »Kdo se redno poserje v svojo dnevno sobo?« se sprašuje v svoji knjigi. »Lahko bi, pa tega ne počnemo, ker nam je naša dnevna soba svéta po motu ‘moj dom je moj grad’ in ta prostor vzdržujemo čist, tam naj bo vse lepo in udobno in tam ne trpimo svinjarije. Ne svoje, sploh pa ne drugega. Na zemljo bi morali gledati kot na našo dnevno sobo in je edini kraj v celotnem univerzumu, ki nam nudi vodo za pitje, zrak za dihanje in je do sedaj edini kraj, ki nam, sesalcem, omogoča temperature za preživetje.« In kot nadalje hudomušno ugotavlja von Hirschhausen: »Zemlja je edini kraj s kavo, seksom in čokolado. Bolje ne bo nikjer drugje v planetarnem sistemu.«
Citycenter Celje se je zavezal k energetski učinkovitosti, proaktivnem varovanju okolja, alternativni energiji ter trajnostni mobilnosti. V letošnjem letu smo investirali v sončno elektrarno, s katero bomo emisije CO2 zmanjšali za približno 292 ton na leto, kar je enako kot če bi zasadili 13 tisoč dreves. Za primerjavo, tona CO2 ustreza približno volumnu kocke z dimenzijami 8 x 8 x 8 metrov, bukev pa mora rasti 80 let, da spet veže tono CO2. Povprečno vsak izmed nas, Evropejcev, povzroči za okoli 8 ton toplogrednih plinov na leto. Dragi moji, ena tona CO2 pomeni približno 4.000 prevoženim km z avtom ali 2 milijona klikov na internetu. Vsak izmed nas lahko prispeva za boljši jutri.
DARJA LESJAK, CENTER MANAGER
