NAJVEČJI STRAH ERNESTA HEMMINGWAYA JE BIL »PRAZEN LIST PAPIRJA«. KAR TEŽKO VERJETI, SAJ JE BIL EDEN NAJUSPEŠNEJŠIH IN NAJBOLJ ZNANIH AMERIŠKIH PISATELJEV 20. STOLETJA. LETA 1953 JE PREJEL PULITZERJEVO NAGRADO ZA SVOJ KRATKI ROMAN STAREC IN MORJE, LETA 1954 PA NOBELOVO NAGRADO ZA LITERATURO. DELAL JE KOT VOJNI POROČEVALEC, VELJAL JE ZA NEUSTRAŠNEGA PUSTOLOVCA IN NJEGOVA VELIKA STRAST JE BILA, POLEG PISANJA, LOV NA DIVJE ŽIVALI. KLJUB TEMU PA SE JE BAL ENE STVARI, KI JO VERJETNO POZNAMO VSI: MISELNE BLOKADE.
Stanje, v katerem možgani ne morejo več dojeti jasnih misli. Poznate? Stres, temne misli, preobremenjenost, težave … Tabu tema, o kateri nočemo govoriti. En drugemu kažemo vedno nasmejane obraze, police v knjigarnah se šibijo pod težo vodnikov za srečo in pozitivne psihologije. Oni dan sem imela priložnost poslovno srečati gospoda iz tujine, ki je po parih minutah sproščeno in iskreno govoril o svojih težavah in prigodah. Bilo je osvežujoče videti, s kakšno lahkoto se je odprl. Ni se spraševal, kaj si bom mislila o njem, ga morebiti celo obsojala. Ne. Enostavno je povedal svoje. In sem se zaradi njega počutila dobro. Pa ne zato, ker bi njemu šlo slabo in bi mu privoščila, ampak zaradi spoznanja, da imamo vsi svoje izzive in da sami odločamo, kako bomo šli skozi življenje – tragedija ali komedija.
Iti skozi življenje s humorjem ne pomeni, da se smejimo vsemu, kar se zgodi drugim ljudem. Prav tako ne pomeni, da vse zapletene situacije vzamemo zlahka. Tudi ne pomeni, da naša bolečina manj boli, ampak da imamo uporabno orodje za zadušitev le te: humor. Ker živeti s humorjem pomeni, da se ne vidimo kot žrtev, ampak da se upremo negativnemu razmišljanju. Pomeni, da se ne smilimo samim sebe. Namesto tega ukrepamo! »Nočemo biti samo srečni, ampak srečnejši od drugih. In to je tako težko, ker mislimo, da so drugi srečnejši kot dejansko so.« Bistra izjava Montesquieuja, znanega francoskega filozofa.
Zagotovo smo se vsi že kdaj znašli v pasti, da slabe stvari, ki se nam zgodijo, poimenujemo »smola«. Sedimo in ne naredimo ničesar. Ja, dolga je pot, preden sprejmemo vse, kar nam pride naproti. Sprejeti tisto, česar ne moremo nadzorovati, in hkrati ne zanemariti dela, nad katerim imamo nadzor. Dragi moji, kot je dejal Demókrit, starogrški filozof in učenjak: »Pogum je na začetku vsakega dejanja, sreča pa na koncu.«
