Rikardo Kamerički, vodja restavracije Interspar v Citycentru
Beseda: Snežana Delakorda
Foto: Lea Remic Valenti
Rikardo Kamerički je veliko več kot kuharski šef v Restavraciji INTERSPAR. Je človek s srcem, ki verjame v dobro hrano, povezano ekipo in preprosto načelo, da je gost vedno na prvem mestu. S Citycentrom Celje je povezan že od prvih začetkov – še iz časov Centra INTERSPAR, predhodnika današnjega Citycentra, ki je svoja vrata odprl avgusta 1995. Neverjetnih 31 let je tako del njegovega vsakodnevnega utripa, razvoja in številnih zgodb, ki so se pisale ob dobri hrani. Spominja se odprtja največje nakupovalne destinacije na Celjskem pred 20 leti in navdušenja obiskovalcev ob njeni novi podobi. V vseh teh letih so se gostinska ponudba in prehranjevalne navade spreminjale, a nekatere stvari ostajajo: poln krožnik, priljubljene domače jedi na žlico in zvesti gostje. Rikardovo ustvarjalnost dobro poznamo tudi z dogodkov Citycentra, kjer njegove domiselne pogostitve vedno znova navdušijo.
Z Rikardom se poznamo in sodelujemo že vrsto let, zato je tudi najin pogovor takšen, kot je najin odnos – sproščen, iskren in brez formalnosti. Ob 20-letnici Citycentra Celje sva skupaj obujala spomine na začetke pa tudi o tem, kaj ga po vseh teh letih še vedno navdihuje in motivira.
V Citycentru Celje si že vse od časov, ko je bil tukaj še INTERSPAR. Kako se spominjaš tistih začetkov in kakšen je bil takrat utrip nakupovalnega centra?
Res je, v Citycentru Celje sem že od samih začetkov, ko je konec avgusta 1995 svoja vrata odprl takratni Center INTERSPAR. To so bili posebni časi, polni navdušenja in pričakovanj. Center je bil največji nakupovalni center daleč naokoli, v njem pa je zaživela tudi prva samopostrežna Restavracija INTERSPAR v Sloveniji. Še danes se z veseljem spominjam tistega posebnega utripa. Obiskovalcev je bilo iz dneva v dan več, center je živel s številnimi prireditvami, modnimi revijami in dogodki, ki so ljudi povezovali. Vsak letni čas je prinesel novo podobo centra, še posebej čarobna pa je bila vedno praznična, novoletna okrasitev.
Leta 2006 je sledilo odprtje Citycentra Celje. Kakšni so tvoji najbolj živi spomini na otvoritev in prve dni novega centra? Je kakšen trenutek, dogodek ali anekdota, ki ti je ostala še posebej v spominu?
Z veliko vneme in veselja smo se kot ekipa pripravljali na odprtje nove, sodobnejše restavracije, hkrati pa smo nestrpno pričakovali tudi odprtje prenovljenega centra. Med obnovo smo kar malo pogrešali vsakodnevni vrvež obiskovalcev. Ko je center odprl vrata, je zasijal v povsem novi podobi. Preselili smo se v zgornje nadstropje, restavracija je dobila več prostora, sodobnejšo podobo in še bogatejšo ponudbo. Najlepši spomin pa niso le novi prostori, temveč navdušenje ljudi. Že prve dni je bilo čutiti izjemno energijo, obiskovalci so z zanimanjem odkrivali nov center, njihove pozitivne reakcije pa so bile za nas največja nagrada za ves vložen trud.
Je med sodelavci, ki so bili s tabo že na samem začetku, še danes kdo ob tebi? Kako se je skozi dve desetletji spreminjala vaša ekipa?
To vedno rad poudarim. Sem vesel in ponosen, da nas je kar nekaj, ki smo skupaj že od samih začetkov, spet drugi so tu 10 ali 20 let. Skupaj smo doživeli številne lepe trenutke, premagovali izzive in ustvarili veliko lepih spominov.
V zadnjih letih se je kar nekaj čudovitih sodelavk upokojilo. Po eni strani smo jim to iz srca privoščili, po drugi strani pa smo jih težko pospremili, saj je vsaka pustila svoj pečat in bila pomemben del naše zgodbe.
Ekipo je zato treba ves čas dopolnjevati, kar danes ni vedno enostavno. Iskanje zanesljivih, srčnih in odgovornih ljudi je velik izziv. Zavedamo se namreč, da je prav vsak član ekipe pomemben, saj je naš cilj, da se vsak gost pri nas počuti dobrodošlega in se z veseljem vrača; gost je na prvem mestu.
Če primerjaš Citycenter in gostinsko ponudbo nekoč in danes – kaj se je po tvojem mnenju najbolj spremenilo, predvsem na bolje?
Če primerjam začetke z današnjim časom, je razlika res velika. V starem centru smo pripravljali predvsem malice, danes pa je ponudba bistveno bolj raznolika in prilagojena željam gostov. Poleg že pripravljenih jedi ponujamo tudi jedi po naročilu in bogat solatni bar z več kot 50 različnimi vrstami solat, kjer si lahko vsak izbere nekaj po svojem okusu. V Citycentru je danes na voljo več različnih ponudnikov hrane, kar obiskovalcem omogoča pestro izbiro in še boljšo izkušnjo. Verjamem pa, da je vedno prostor za nove ideje in izboljšave, saj prav nenehen razvoj ohranja center privlačen in živ.
V več kot dveh desetletjih si lahko zelo neposredno spremljal tudi spreminjanje prehranjevalnih navad obiskovalcev. Kaj danes naročajo drugače kot nekoč? So postali zahtevnejši, bolj ozaveščeni, bolj odprti za nove okuse?
Gostje so bili vedno zahtevni in mislim, da je tako tudi prav. Za denar, ki ga namenijo obroku, upravičeno pričakujejo kakovost, svežino in pošteno porcijo. V naši restavraciji vedno pravimo, da mora biti krožnik poln – tako je bilo nekoč in tako ostaja še danes. Prehranjevalne navade so se skozi leta sicer precej spremenile. Gostje so danes bolj ozaveščeni, bolj jih zanimata kakovost in izvor hrane, hkrati pa so veliko bolj odprti za nove okuse. Ponudbo smo dopolnili z več vegetarijanskimi in tudi veganskimi jedmi, ki jih obiskovalci zelo lepo sprejemajo. Ob tem pa opažam, da nekatere stvari ostajajo nespremenjene. Naše jedi na žlico so že prava tradicija in številni stalni gostje natančno vedo, kaj bo na jedilniku na določen dan. Lepo je videti, da se k nam vračajo že vrsto let, nekateri prihajajo že od odprtja centra in nam s tem izkazujejo veliko zaupanje. To je za nas največje priznanje.
Tvoji cateringi za dogodke v Citycentru, med drugim za novinarske konference, vedno izstopajo po domiselnosti, estetiki in podrobnostih. Kje črpaš navdih in kako nastane ideja za pogostitev, ki je pogosto vsebinsko povezana tudi s samim dogodkom?
Pri takšnih dogodkih je ključnega pomena odlično sodelovanje z ekipo Citycentra Celje. Pogostitev mora biti smiselno povezana z zgodbo in sporočilom dogodka. Hrana ni le nekaj, kar postrežemo – je del celotnega doživetja.
Še danes se z veseljem spominjam modnega dogodka na temo Alice v čudežni deželi. V sodelovanju z dijaki takratne Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (danes SIC Alme Karlin) smo pripravili čudovito, barvito torto, ki je navdušila tako z videzom kot z okusom. Takšni projekti mi ostanejo v spominu, saj dokazujejo, da lahko s sodelovanjem, ustvarjalnostjo in nekaj poguma nastanejo res posebne zgodbe. Brez odličnih sodelavcev pa seveda ne gre.
Moram pa priznati, da nekaj »komande« pride tudi od doma. Moja žena Nataša namreč poučuje kuharstvo na omenjeni šoli, zato se kakšna ideja rodi že doma za kuhinjsko mizo. Takšne manjše pogostitve pripravljamo z velikim navdušenjem, saj prav pri njih lahko pokažemo, da znamo ponuditi tudi nekaj več.
Res pohvalno. Katere jedi ali okusi pa so med obiskovalci priljubljeni že vrsto let in se jim preprosto ne želijo odpovedati?
Čeprav se prehranske navade spreminjajo, nekatere klasike ostajajo brezčasne. Na prvem mestu je še vedno dunajski zrezek, ki je že vrsto let ena najbolj priljubljenih jedi. Večkrat se tudi nasmehnemo kakšnemu gostu, ki ob naročilu reče: »Veste, tega pa doma ne jem.« Nato v šali doda, da doma manj cvrejo, zato pa si dunajski zrezek z veseljem privošči pri nas. Takšne besede nas vedno razveselijo in prav takšne jedi še toliko raje postrežemo.
Posebno mesto imajo, kot že omenjeno, naše jedi na žlico. Te so z nami že od prvih dni in ostajajo nepogrešljiv del ponudbe.
Po toliko letih v Citycentru Celje si bil priča številnim spremembam, dogodkom in zgodbam. Kaj ti osebno pomeni, da si del te zgodbe že od samih začetkov, in kaj te po vseh teh letih še vedno motivira?
Zame pomeni biti del zgodbe Citycentra Celje od samih začetkov predvsem veliko čast in odgovornost. V vseh teh letih sem videl, kako se je center razvijal, kako so se spreminjali ljudje, navade in pričakovanja, hkrati pa je ostala ista želja, da obiskovalcem ponudimo nekaj posebnega. Ko si zraven od začetka, spremembe ne le spremljaš, ampak jih tudi soustvarjaš, in prav to mi daje poseben občutek pripadnosti.
Po vseh teh letih me še vedno motivira predvsem delo z ljudmi in dejstvo, da je vsak dogodek nova zgodba. Veseli me, ko lahko z ekipo ustvarimo nekaj, kar obiskovalcem ostane v lepem spominu. Navdihujejo me nove ideje in dobra energija v timu. Prav ta kombinacija izkušenj, ustvarjalnosti in sodelovanja me drži pokonci in mi daje voljo za naprej. In nenazadnje vse to povzema tudi slogan nas »šparovcev« SPAR – KER MI JE MAR .
