Foto: Lea Remic Valenti
Beseda: Snežana Delakorda

Tega pogovora sem se še posebej veselila. Marinka Dobnik ni le priznana čokoladna ustvarjalka, temveč tudi moja srednješolska profesorica angleščine. Še danes se živo spominjam trenutka, ko je v razred prinesla veliko škatlo čokoladnih pralinejev ter nam povedala, da zapušča učilnico in se podaja v podjetniške vode. To je bila pogumna odločitev – sploh za tiste čase. Danes po več kot treh desetletjih ostaja zvesta svoji poti – že 20 let deluje v Citycentru Celje, kar je redkost, ki govori sama zase. In prav ta pogum, zaupanje v lastne ideje in pripravljenost stopiti na svojo pot so vrednote, ki jih v resnici potrebujemo vsi. Marinka Dobnik s svojo »čokoladno« zgodbo dokazuje, da je mogoče prav vse – če verjameš vase in si najboljši v tem, kar počneš.

Moja zgodba s čokolado se je sicer začela že v 90. letih prejšnjega stoletja, zgodba Citycentra in Čokoladnega butika Dobnik pa sega v leto 2006. Pravzaprav je bil moj začetek še nekoliko bolj skromen – z lepo leseno vitrino na hodniku centra Interspar, še preden sem odprla trgovinico v Citycentru. Če sem iskrena, je za to, da sem svojo pot nadaljevala prav v Citycentru Celje, »glavni krivec« takratni center manager Boštjan Brantuša, ki me je povabil in prepričal, da odprem čokoladno trgovinico. To je bila zame velika odločitev in pomemben korak naprej.

Kot rojena Celjanka in nekdanja profesorica jezikov sem z vstopom v čokoladni svet precej presenetila okolico – družino, prijatelje, dijake. V njih sem vzbudila dvome, pa tudi spoštovanje, zaskrbljenost in morda kanček zavisti zaradi svoje drznosti in svobodnega razmišljanja. Danes lahko rečem, da v Citycenter enostavno spadam. Vsakič, ko stopim skozi njegova drsna vrata, imam občutek, da pridem nekam, kjer sem doma.

Trgovinica v Citycentru je nehote postala prostor srečevanj, pogovorov in drobnih življenjskih zgodb. Vloga prodajalke mi je bila vedno zelo blizu – z veseljem sem delila svoje znanje o čokoladi, razkrivala razlike med vrstami in ljudem približevala njen svet. Kupci so to začutili. Pogosto niso prihajali le po čokolado, ampak tudi po kratek klepet, nasvet ali preprosto prijeten trenutek. Prav ti stiki so tisti, ki mi največ pomenijo.

Z leti so kupci postali bolj osveščeni in tudi zahtevnejši. Vedno bolj jih zanimajo sestavine, izvor in kakovost. Sama pri tem nisem nikoli sklepala kompromisov. Moj moto je bil vedno »biti dva koraka pred drugimi«, kar mi je sicer pogosto otežilo poslovno pot – tudi finančno. A prav zaradi tega je danes še toliko lepše slišati kupce, ki pravijo: »Še vedno ste tako čokoladni.«

Ključ je zagotovo v vztrajnosti, lastni poti in brezkompromisni kakovosti. Nikoli nisem sledila bližnjicam ali trendom na račun izdelka. Verjamem, da ljudje to prepoznajo. Ko enkrat zgradite zaupanje, se kupci vračajo – ne le zaradi izdelka, ampak zaradi celotne izkušnje.

Citycenter zame nikoli ni bil le prostor trgovin, ampak prostor ljudi in dogajanja. V prvih letih sem bila pogosto del prireditev – vzdušje je bilo zelo domače, skoraj vsi smo se poznali. Danes je tempo hitrejši, trgovine se pogosteje menjavajo, tudi zaposleni. Morda je manj osebnega stika kot nekoč. A kljub temu Citycenter Celje ostaja pomemben prostor druženja in doživetij, kamor se ljudje radi vračajo.

Če pomislim na okus, bi rekla TEMNI MED. Grenkoba temne čokolade in sladkost medu ustvarjata posebno ravnovesje, ki te potegne v globlji čokoladni svet. Tudi moje sodelovanje s Citycentrom je takšno – kombinacija različnih občutkov, izzivov in lepih trenutkov, ki skupaj tvorijo celoto.