»Že v vrtcu. Bila sem tako mala, da se sploh ne spominjam življenja, ko drsanja v njem ni bilo. Moji spomini so v bistvu pripovedi mojih staršev, slike in videoposnetki, ki jih imam iz otroštva. Drsanje sem začela trenirati, ko sem bila stara pet let in pol..«

»Seveda. V Celju, na drsališču v Mestnem parku, kjer sem svojo drsalno kariero začela in tudi končala. V vrtcu smo imeli drsalni tečaj, po katerem sem bila povabljena v klub.«

»Ja, v 27-letni karieri pa se nekaj res nabere. Res ni vse v zmagah, pokalih in medaljah, je pa to lepa potrditev, da se ves tvoj trud obrestuje. Nekaj malega imam doma, na polički, veliko večino pa še vedno doma pri starših, torej tam, kjer sem odraščala in kamor sem dejansko prihajala po uspešnih tekmovanjih. In mislim, da tja tudi spadajo.«

»Če sem čisto iskrena, moja odločitev ni bila težka. Na koncu, po vseh teh letih truda, uspehov, potovanj, nepozabnih trenutkov … sem res že imela dovolj. Zadnjo sezono mi je bilo zelo težko najti motivacijo. Vsi znaki so mi kazali, da je bilo dovolj in da je res pravi trenutek, da zaključim, zato sem vesela, da sem prišla do tega zaključka, ki ga tudi ne obžalujem.«

»Drsanje je tako kompleksen šport, da moraš biti vsestranski. Moraš biti dovolj močan, da preneseš vse doskoke na eno nogo, da kontroliraš gibe pri vsakem elementu, saj je od njih odvisen končen rezultat. Moraš biti natančen, gibljiv, obenem pa tudi vzdržljiv, saj lahko tekmovalni program umetnostnega drsalca primerjamo z intervalnimi teki. Vsakih 20 sekund je maksimalen sprint. Navadni trening med sezono se začne s 30-minutnim ogrevanjem na suhem – tako pravimo, ko nismo na ledu -, potem gremo za 1 uro na led. Na ledu se ponovno ogrevamo 10-15 minut, potem začnemo s skoki. Na začetku se naučimo kaj novega, kasneje pa ogrejemo elemente programa in začnemo trenirati po glasbi. Včasih po delih, drugič celoten tekmovalni program, včasih dva. Na koncu treninga 10-15 minut navadno posvetimo piruetam. Treniramo tudi 2-krat na dan. Poleti treniramo v tujini. V Celju nimamo ledu od aprila do sredine julija, kar je res velik manko, ko govorimo o lastnem napredku iz sezone v sezono. Ker otroci hodijo v šolo do konca junija in ker so stroški poletnih priprav na starših, je res malo drsalk iz Celja, ki drsa v tem času.«

»Moj najljubši element, ko sem se še tekmovalno ukvarjala z drsanjem, je bil trojni toeloop, ki ga pa danes ne izvajam več. Sicer mislim, da bi ga s kakšnimi 2-3 urami treninga še bila sposobna narediti, ampak so sedaj prioritete drugje. Danes res rada ‘samo’ drsam, izvajam težje korake na ledu, sestavljam koreografije za naše drsalke in tam obujam spomine na izražanje glasbe preko drsanja, v čemer sem v zadnjih letih svoje kariere res uživala. Pa tudi kakšno pirueto bi lahko še z lahkoto naredila in jo mojim puncam, ki jih učim, tudi pokažem. Fizično manj zahtevnih stvari telo ne pozabi kar tako.«

»Ja, tako je. Obleka se izbere oz. sešije glede na glasbo in koreografijo, ki jo imaš za svoj program. Pomembno je, da poudari tvoje izražanje glasbe, da lahko gledalci in sodniki res uživajo v celotni podobi nastopajočega. Obleke večinoma šivajo po meri, seveda pa jih je mogoče tudi kupiti, sploh za mlajše drsalce. Sama pa sem obleke velikokrat dokončala kar doma. Dodala sem kakšne kamenčke, tudi kaj narisala, da sem res uresničila vizijo, ki sem jo imela za določen kostum.«

»Zelo je pomembno, da je udoben, zato mora biti narejen iz raztegljivega materiala. Pri odrasli ženski je pomembno, da te stisne ravno na pravih delih telesa. Imam nekaj najljubših, hranim pa še skoraj vse. Vsak kostum nosi zgodbo, od katere se mi je težko posloviti. Svoje kostume rada posodim mlajšim drsalkam, težje pa jih prodam in se od njih poslovim za vedno.«

»Ja, res je, pri vas sem vsaj 1x na teden in zelo rada pridem. Največkrat pridem nakupovat v trgovino Interspar, kjer nakupim živila za cel teden. Zelo rada grem pa tudi v L’occitaine, Müller in DM, kjer kupujem kozmetiko in ličila. Kar koli imam v planu kupiti, grem najprej iskat v Citycenter, kjer običajno tudi vse najdem.«

»Joj, pa res … Čas kar leti. Moram priznati, da še nisem razmišljala o tem, saj se po navadi spravim nakupovat zadnji trenutek, kar je res slaba navada in vsako leto si zadam, da bom naslednje leto prej začela, pa mi še ni uspelo.«