BESEDA: Snežana Delakorda
FOTO: Lea Remic Valenti

Najbrž ni obiskovalca Citycentra Celje, ki ne bi poznal otroškega parka Džungla. Tudi v mojem spominu ima prav posebno mesto. Ko so bili moji otroci majhni, so vedno želeli priti sem, največji izziv pa je bil vselej pobegniti v skrivnostno drevo in se spustiti po velikem rdečem toboganu. V Džungli že dvajset let odmeva otroški smeh, nastajajo prva prijateljstva in pišejo se nepozabne otroške zgodbe. Z Džunglo je od samega začetka povezana tudi vodja Vesna Dolenc. V tem času so se zamenjale generacije otrok, nekateri se danes vračajo že s svojimi malčki, Vesnino veselje do dela pa ostaja nespremenjeno. V pogovoru ob 20-letnici Citycentra Celje se spominja začetkov Džungle in razkriva, zakaj ji Citycenter pomeni precej več kot le službo.

Hvala za čestitke in lepe besede, res mi veliko pomenijo.

Vodenje Otroškega parka Džungla je veliko več kot skrb za prostor, poln otroške igre in zabave. Je vsakodnevno ustvarjanje nepozabnih doživetij, organizacije dogodkov, povezovanje ljudi, vodenje ekipe in skrb za zadovoljstvo najmlajših ter njihovih staršev. Eden pomembnejših delov našega programa so rojstnodnevna praznovanja. V Džungli vsako leto praznuje več kot 500 otrok, kar pomeni res veliko razlogov za smeh. Ponosna sem na ekipo, ki zna iz vsakega praznovanja narediti spomin.

Če pogledam nazaj, bi rekla, da je šlo za kombinacijo okoliščin in priložnosti. Pred tem sem delala v vrtcu in šoli, zato so bili otroci vedno pomemben del mojega življenja. Ko se je odpiral nov otroški park, se mi je pojavila priložnost, ki me je takoj pritegnila. Takrat nisem slutila, da bo iz tega nastala tako pomembna in dolga pot, ki mi je prinesla veliko lepih zgodb.

Prvih mesecev se spominjam z nasmehom in toplino. Džungla je bila prava atrakcija, nekaj čisto novega, predvsem pa prostor, kjer je bilo čutiti ogromno otroškega veselja. Obiskovalcev je bilo nadpovprečno veliko. In ja, kakšen starš je takrat res rekel, da smo »brezplačni vrtec«, mi pa smo to sprejeli z nasmehom kot največjo pohvalo.

Ja, seveda. Generacije se menjajo, časi se spreminjajo, z vsakim letom pa se pojavijo novi obrazi. Včasih se vrnejo tudi tisti, ki so bili nekoč najmlajši obiskovalci Džungle. Danes pridejo kot starši in svoje otroke pripeljejo na kraj, kjer so nekoč sami ustvarjali otroške spomine. Ob teh srečanjih me res gane. Vedno imam občutek, da sem del nečesa zelo lepega, ti trenutki pa imajo zame prav posebno vrednost.

Še vedno je najlepši otroški smeh. Posebej me veseli, ko mi starši povedo, da otroka pripeljejo v naš otroški park kot nagrado za pogum, dosežek ali preprosto zato, ker je naredil nekaj, na kar je lahko ponosen. Po dvajsetih letih z veliko hvaležnostjo gledam nazaj, z velikim srcem pa naprej. In če je prihodnost tako lepa, kot so iskrice v očeh mojega skoraj triletnega vnuka Vita, ki Džunglo naravnost obožuje, potem se je res veselim.

V dvajsetih letih sem se naučila, da se najpomembnejše stvari pogosto skrivajo v preprostih dejanjih. Prijazen pozdrav, iskren nasmeh in občutek, da je vsak otrok dobrodošel – to so temelji, na katerih sem gradila našo zgodbo. Otrok ne potrebuje popolnega sveta, potrebuje občutek, da je viden, slišan in sprejet.

Ena mojih najljubših zgodb je o fantiču, ki je z dedkom prišel v Džunglo, a domov nikakor ni želel. Skril se je v tobogan. Vsi smo ga iskali in bili že precej v skrbeh, on pa je mirno čakal v svojem skrivališču. Dedek to zgodbo še danes rad pripoveduje. Če mi je teh dvajset let kaj pokazalo, je to, da najlepše zgodbe niso zapisane v knjigah. Zapisane so v ljudeh.

Kartica Džungla Super klub je naša mala zahvala obiskovalcem. Ob vsakem obisku prejmejo žig, ob štirih zbranih žigih pa je peti obisk brezplačen. Poleg tega se izpolnjena kartica uvrsti v mesečno žrebanje za nagrado paket presenečenja. Družinam, ki se radi vračajo, želimo reči hvala za zaupanje in jim ponuditi še en razlog za skupne trenutke igre. Vabljeni!

Citycenter mi pomeni precej več kot le službo, saj je postal del mojega življenja. Ko vem, da v službi vse teče kot po maslu, sem lahko mirna tudi doma. Hvaležna sem vsem sodelavcem, ki s svojim znanjem, srčnostjo in predanostjo pomagajo graditi našo zgodbo. Hvaležna sem staršem za zaupanje in predvsem hvaležna otrokom, ki s svojo neposrednostjo, iskrenostjo in nasmehom pokažejo, kaj je v življenju zares pomembno.

Seveda, idej na potovanjih nikoli ne zmanjka. Najbolj me pritegnejo majhne stvari: kako otroke sprejmejo, kje se starši lahko oddahnejo in kako prostor povabi k igri. Z vsake poti pa se vrnem tudi z občutkom, da je največ vredno to, kar že imamo: ekipo, ki najmlajše sprejme z nasmehom, in otroke, ki se radi vračajo. Prostor lahko kupiš ali urediš, vzdušja pa ne, ustvarjajo ga ljudje.

Če je bilo prvih dvajset let namenjenih ustvarjanju temeljev, si želim, da bodo naslednja leta posvečenih sanjam, ki jih bomo spremenili v resničnost. Za otroke, za ljudi, za prihodnost. Za še veliko skupnih nasmehov.