BESEDA: Snežana Delakorda

Iskreno tega obdobja svojega življenja ne povezujem z nakupovanjem. Bil sem srednješolec, zanimale so nas povsem druge stvari. Družili smo se v parku, veliko časa smo preživljali zunaj, ukvarjali smo se s hobiji, rekreacijo, tudi s prvimi kulturnimi projekti, predvsem pa s sabo in svojimi vrstniki. Nakupovanje ni bilo del našega življenjskega sloga.

Se pa še iz otroštva zelo dobro spomnim starega Spara – tiste ikonične betonske konstrukcije z rdečim kvadratom. To je bilo takrat nekaj posebnega, prava »Amerika«. Prihod Citycentra je s svojo pojavnostjo ta občutek še nadgradil.

Celje je izrazito regionalno središče, kar pomeni, da ima velik dnevni pretok ljudi. Veliko jih tu dela, ne živijo pa v mestu. To ustvarja zanimivo dinamiko – po eni strani se med seboj poznamo, po drugi pa ves čas srečuješ nove obraze. Mesto soustvarjajo šolarji, obiskovalci zdravstvenih ustanov, zaposleni … In prav ta pretok daje mestu poseben značaj ter ga dela drugačnega od drugih krajev. Sam ga vedno doživljam kot mesto, kot urbano središče in mislim, da ga moramo razvijati v tej smeri. Pomembno je tudi, da se Celje še naprej razvija večcentrično. Ni mesto, ki bi ostalo ujeto le v zgodovinskem jedru. Res pa je, da so bile nekatere odločitve v preteklosti bolj stihijske, z manj planerske natančnosti kot v 50-ih, 60-ih in 70-ih letih, saj so se korenite transformacije mesta pri nas začele šele v 90. letih.

Posebnost Celja je tudi v tem, da je središče mesta pomaknjeno čisto na jug, med naravo, hribe in na drugi strani industrijo. To pomeni, da današnje staro mestno jedro ni v geografskem središču mesta. Zato je s tega vidika območje okoli Citycentra in Celjskega sejma zelo zanimivo. Če pogledamo zgodovinsko – tu so bili travniki, polja, prazno območje. Prav ta »greenfield« prostor je omogočil hiter razvoj.

Kot zanimivost, zdaj pripravljamo prvi »masterplan«, celovit načrt za območje med Mariborsko cesto, reko Hudinjo, avtocesto in staro Cinkarno. Cilji so boljša prometna povezanost, več mobilnostnih možnosti, boljše ravnanje z vodami, iskanje možnosti za nove zelene in vodne površine, boljša izraba prostora in kakovostnejši urbani razvoj. To območje je danes močno gospodarsko središče. Tu je več kot 600 podjetij, veliko delovnih mest. Hkrati pa še ni optimalno izkoriščeno, zato je to prostor, s katerim se bomo v prihodnje intenzivno ukvarjali.

Največja prednost je dostopnost. Praktično vse je 15 minut hoje stran. Hkrati ima praktično vsak Celjan hiter dostop do narave – gozda, travnikov. Po drugi strani pa kljub relativni majhnosti Celje ponuja izjemno širok nabor dejavnosti: kakovostno izobraževanje, dobro zdravstveno oskrbo, bogato kulturno ponudbo, športne klube na evropski ravni. To je nekaj, kar tudi tujci hitro opazijo. Pred časom je Celje obiskala ekipa ocenjevalcev zunanje podobe zelenih površin. Eden od žirantov iz Kanade je ob podatku, da ima mesto okoli 50.000 prebivalcev, presenečeno dejal: »Pri nas v mestih pod 200.000 prebivalci nimajo več kot kakšen lovski zbor.« Za mesto te velikosti imamo izjemno razvito infrastrukturo in vsebine.

Nakupovalna središča so pomembni prostori družbenega življenja. Včasih se zdi, da so nekoliko umetni, a v zadnjih dveh desetletjih so postali zelo živahni prostori. Zanimivo je, da so danes – v času digitalizacije – za mlajše generacije celo postali nekakšni prostori tradicionalnih odnosov, druženja v živo. Citycenter Celje je zelo uspešna zgodba, ki je močno vplivala na razvoj mesta, kjer je dialog z regijo zelo prisoten. Hkrati pa se moramo vprašati, kako bodo ti veliki, pogosto samozadostni prostori v prihodnje še bolj povezani z mestom. Na primer, gledava na tole križišče Mariborske in Dečkove, zelo prometno vozlišče, ki bi glede na lokacijo in dejstvo, da pridemo kamorkoli po Celju v desetih, petnajstih minutah, lahko v prihodnosti delovalo drugače, bolj integrirano z urbanim prostorom.

Zanimiv trend je tudi povezovanje nakupovalnih središč z drugimi funkcijami. Takšne rešitve že obstajajo v tujini in so lahko relevantne tudi za Celje. Turizem v mestu raste, razvijajo se novi hoteli, načrtujejo se večji projekti. To odpira vprašanje, kako lahko takšni prostori prispevajo k širšemu razvoju mesta. V prihodnje bo ključno boljše izkoriščanje prostora – zgoščevanje, nadgradnje, trajnostna mobilnost, večnamenskost. Ne širitev, ampak pametna nadgradnja obstoječega.

Najpogosteje ob Savinji, med (sinovim) vrtcem in (hčerino) glasbeno šolo (smeh). Če imam pa čas zase, grem teč – pogosto ob Savinji, včasih pa tudi skozi mestne soseske. Tudi po Mariborski cesti sem že tekel kakšno zgodnje nedeljsko jutro.

Najpogosteje pridem sem zaradi večjih nakupov ali na hitro malico. Včasih se tu dobim tudi z mamo, ki dela v bližini.