BESEDA: Snežana Delakorda
FOTO: Lea Remic Valenti

Prvič sem jo slišala peti v zasedbi Papir in se takrat vprašala: »Kdo je dekle s tem čarobnim glasom?« Ni trajalo dolgo, da je odgovor spoznala vsa Slovenija. Ko je leta 2011 s pesmijo Vanilija osvojila srca poslušalcev in nas nato uspešno zastopala na Evroviziji, je bilo jasno, da je Maja Keuc ena najbolj izjemnih glasbenih zgodb svoje generacije. Danes je priznana pevka, avtorica in umetnica, ki s svojo iskrenostjo, glasbeno zrelostjo in prepoznavnim glasom navdušuje doma in v tujini.

Ob 20-letnici Citycentra Celje bo ena od zvezd velikega glasbenega spektakla na prostem, ki bo v sredo, 24. junija, pred Citycentrom združil vrhunske slovenske glasbenike in simfonični orkester. Na odru se bodo Maji pridružili še Bojan Cvjetićanin, Masayah, Boštjan Dermol in Kvatropirci, občinstvo pa lahko pričakuje večer nepozabnih glasbenih prepletov.

Z Majo Keuc smo se pogovarjali o spominih na mladost, odnosu do mode in nakupovanja, sodelovanju v odmevnem Citycentrovem projektu Moč miru ter o tem, zakaj jo še danes najbolj navdušujejo pristni ljudje. Razkrila nam je tudi, česa se najbolj veseli na prihajajočem koncertu in katera njena pesem danes najbolje odraža življenjsko pot, ki jo je prehodila.

Iskreno, tega nisem vedela (smeh). Sem pa kot najstnica v Europarku zagotovo preživela kar nekaj časa. Takrat so bila nakupovalna središča tudi prostor druženja – tam smo se dobivali s prijatelji, pili kakšno kavo, si ogledovali trgovine in seveda sanjali o vseh stvareh, ki si jih takrat še nismo mogli privoščiti. Spomnim se, da sem bila precej radovedna opazovalka ljudi, kar sem verjetno ostala še danes. Ah seveda – tudi koncerti naših pop estradnikov so se odvijali tam.

Mislim, da sem danes precej bolj zvesta sama sebi. V najstniških letih sem, tako kot večina, iskala svoj stil in se kdaj tudi prilagajala trendom. Danes me veliko bolj zanima, kako se v oblačilu počutim, kot pa, ali je trenutno moderno. Rada imam kose, ki imajo karakter, so udobni in mi omogočajo, da ostanem jaz. Pri vsakdanjih oblačilih najbolj cenim kakovost, udobje in občutek, da mi ni treba igrati nobene vloge. 

Vsekakor sem danes bolj premišljena kot nekoč. Verjetno tudi zato, ker sem ugotovila, da manj pogosto pomeni več. Se pa še vedno zgodi, da me kakšen kos popolnoma navduši in ga kupim precej spontano. Ampak moram priznati, da so takšni trenutki vedno redkejši. Z leti sem postala precej bolj pozorna na to, da kupujem stvari, ki jih bom nosila dolgo časa.

To je bil res poseben projekt. Najlepši spomin mi je ostal občutek povezanosti med glasbo, ljudmi in sporočilom, ki smo ga želeli prenesti. Vedno me najbolj nagovorijo projekti, ki imajo poleg umetniške tudi človeško noto. Spomnim se ogromno pozitivne energije, sodelovanja in občutka, da ustvarjamo nekaj večjega od nas samih.

Najbolj se veselim ljudi. Koncerti na prostem imajo posebno energijo, sploh poleti, ko so ljudje sproščeni in pripravljeni na skupno doživetje. Veselim se tudi druženja z glasbeniki, ki vsak na svoj način bogatijo slovenski glasbeni prostor. Takšni večeri vedno prinesejo kakšno lepo presenečenje.

Z nekaterimi sem že sodelovala, z drugimi si bomo oder delili prvič. Z Bojanom sva res ustvarila lep trenutek na EMI in veseli me, da se ga ljudje še vedno spominjajo. Vedno rada sodelujem z umetniki, ki imajo jasno vizijo in močno odrsko energijo, ne glede na glasbeni žanr.

Težko bi izpostavila samo eno osebo. Morda me vedno znova navdušijo ljudje, pri katerih je razkorak med javno podobo in zasebno osebnostjo najmanjši. Ko nekdo ostane pristen tudi takrat, ko ugasnejo reflektorji, to zelo cenim. Mislim, da imamo v Sloveniji kar nekaj takšnih glasbenikov.

Verjetno bi izbrala svojo pesem Sončnice. Ne zato, ker bi bila popolna, ampak zato, ker govori o tem, kar me danes najbolj zanima: o rasti, svetlobi, iskanju smisla in vračanju k sebi. Z leti sem ugotovila, da največja zmaga ni nujno v dosežkih, ampak v tem, da ostaneš zvest sebi tudi takrat, ko življenje ni povsem po načrtih. Z leti se učim prižigati lastno luč in loviti notranje zadovoljstvo. In mislim, da ta pesem nosi ravno to sporočilo.