BESEDA: Snežana Delakorda

Dejan Tamše s Citycentrom Celje sodeluje pri različnih projektih že vrsto let, zato se dobro poznamo. Prav zato je bil tudi tokratni pogovor sproščen in tekoč, z lahkotno izmenjavo spominov ob 20-letnici največje nakupovalne destinacije na Celjskem. Čeprav je Dejanov vsakdan prežet s številnimi obveznostmi in ritmom, v pogovoru hitro pride do izraza tudi njegova umirjena in premišljena plat. Na pogovor sem ga povabila v prijetno vzdušje Gala Caffeja na kozarec prosecca, ki ga Dejan rad spije v dobri družbi.

Rekel bi, de je moj odklop verjetno bolj šport – kolo, smučanje, narava … Citycenter pa je nek zanesljiv izhod, rešitev za katerokoli težavo skorajda. Ne ravno za odklop, ampak bom rekel, univerzalni rešitelj za vse nujne opravke, ki jih moraš opraviti, ko drugje zmanjka idej in rešitev.

Ja, res je. Bumfest in Citycenter sta stara približno enako in zelo sem vesel, da je Citycenter že vsa ta leta partner festivala Bumfest. Povezava med kulturo in šoping centrom se mi zdi zelo pomembna, saj se tako kultura lahko na drugačen način umesti med ljudi, ki sicer morda ne hodijo na kulturne dogodke.

Tako smo recimo v Citycentru že daleč nazaj v živo predstavili kakšen delček Bumfesta, naredili kakšen lep koncert s tolkalisti in tudi postavili razstavo slik s festivala Bumfest. Citycenter je lep ambient za super ideje. Skratka, povezava med nakupovalnim središčem in kulturo oziroma Bumfestom je velika in pomembna.

Kar se tiče dogodkov v Citycentru, se mi zdi, da res znate pripraviti dobre stvari. Vidi se, da za to skrbi ekipa ljudi, ki je marsikaj doživela in videla.

Sam sem pri vas doživel že veliko dobrih dogodkov, zato bi izpostavil predvsem vse dogodke, povezane z modo – velike letne dogodke, kjer predstavite modno ponudbo in vse skupaj zapakirate v krasen glasbeno-plesni spektakel. To mene recimo »drajva«.

Ja, z Urško si ob nakupih vedno vzameva še čas za kavico in penino. To je nek obvezen počitek. Potem pa, ne vem, jaz najraje skočim v Buzz, če imajo kakšne dobre superge. Urška pa najraje v Müller in dm. In seveda, če sva že v Citycentru, na hitro pogledava še ostale izložbe in trgovine. Če potrebujem kakšno mini pozornost, zavijem v čokoladnico Dobnik. Na sladoled pa obvezno v Wannabe.

Hmmm. Jaz sem bolj nakupovalec tistega, kar v tistem trenutku potrebujem. Se pravi, ne hodim v trgovine zato, da bi brskal naokrog in kupoval naključno, ampak grem takrat, ko nekaj potrebujem, in to tudi poiščem. Tako bi se jaz sam opisal. Edino decembra. Takrat je drugače. Takrat je drug čar in takrat lahko tudi kar tako hodim po trgovinah (smeh).

V preteklosti sem kupoval ogromno glasbene opreme in rekvizitov, to je res. Zdaj pa največ kupujem oblačila in športne rekvizite. To so nekako moji »highlighti«, odvisno od sezone in potreb. Vsega malo. Ja, pa seveda hrana, a ne (smeh).

Ja, res je, izziv Citystyle – seveda se spomnim tega. V bistvu sem se dvakrat znašel v Citycentru v vlogi modela. Enkrat je bilo v sklopu Citystyla, ko sva bila z Urško deležna modne preobrazbe. Stilistka naju je uredila, frizirali so naju, posneli in fotografirali. Skratka, celodnevno doživetje. Izbrali so oblačila, ki si jih mogoče sama ne bi. A na koncu sva videla, da so zadeli v nulo. Drugi projekt pa je bil sprehod po modni pisti v sklopu Cityjevega modnega spektakla, kjer sem nastopil v vlogi manekena oziroma modela. To je bila vrhunska ideja Citycentra in zelo dobro sprejeta. »Nemodeli« smo se kar dobro znašli. (smeh)

Citycenter v treh besedah: dinamičen, popularen in zimzelen.