BESEDA: Snežana Delakorda
FOTO: Lea Remic Valenti

Iz košarkarskih dvoran v svet velikih mednarodnih blagovnih znamk, nato pa še na čelo najuspešnejšega slovenskega moškega rokometnega kluba. Alenka Potočnik Anžič je Celjanka, ki je svojo poslovno pot gradila korak za korakom – z delavnostjo, ambicijo in očitno tudi nekaj športne tekmovalnosti. Čeprav jo delo vsak dan vodi v mednarodno okolje, ostaja tesno povezana s Celjem. Z njo smo se pogovarjali o vodenju, športu, osebnem slogu, nakupovalnih navadah in o tem, zakaj se je po vseh poteh po Evropi in svetu lepo vračati domov.

Pravzaprav sta si redko katera dneva podobna. V pisarno običajno pridem okoli 8.30, dopoldne pa pogosto začnem s sestanki s svojo ekipo, sodelavci iz drugih oddelkov in ekipami po Evropi, saj delujemo na številnih trgih in v različnih kulturnih okoljih. Največ časa namenjamo strateškim projektom, konkretnim aktivnostim za razvoj blagovnih znamk Gorenje in Hisense, novim komunikacijskim in prodajnim kanalom ter predvsem usklajevanju ekip.

Delo je zelo dinamično in ravno to me najbolj navdušuje. Vsak dan prinaša nove izzive, drugačne ljudi in priložnosti za učenje. Običajno delovnik v pisarni zaključim okoli 18. ure. Pot med Celjem in Velenjem pa ima zame poseben pomen. Zjutraj je to čas za tradicionalni klepet z mamo in pripravo na prihajajoči dan, popoldne pa trenutek za razmislek, načrtovanje ali preprosto za nekaj minut miru pred vrnitvijo domov.

Verjetno kombinacija vsega naštetega. Vedno sem verjela, da se uspeh gradi korak za korakom. Delavnost in vztrajnost sta bili zagotovo pomembni, prav tako pa pripravljenost prevzeti odgovornost, ko so se pojavile nove priložnosti. Šport mi je dal disciplino, tekmovalnost in zavedanje, da velikih stvari nikoli ne dosežeš sam. V karieri se nikoli nisem osredotočala zgolj na naslednji naziv ali funkcijo, ampak predvsem na to, da delo, ki ga imam pred sabo, opravim najbolje, kot znam. Čeprav sem izjemno ciljno usmerjena, verjamem, da je vsaj enako, če ne še bolj pomembna kot cilj, tudi kakovostna pot do dosege le tega.

To je zagotovo eden večjih izzivov. Dolga leta sem bila prepričana, da se bo čas za druge stvari našel sam od sebe, danes pa vem, da si ga moraš zavestno vzeti. Največ mi pomenijo trenutki z družino in prijatelji. Jasno mi je, da skrb zase ni razkošje, ampak pogoj, da lahko dolgoročno dobro opravljaš vse svoje vloge. A če sem povsem iskrena, sem še vedno boljša v organiziranju časa za druge kot zase. (smeh) To je verjetno ena od lekcij, ki se je še vedno učim. Zato danes toliko bolj cenim preproste trenutke z družino, prijatelji in ljudmi, ki mi največ pomenijo. Na koncu so prav ti trenutki tisti, ki ti dajo energijo za vse poslovne in življenjske izzive.

Šport me spremlja že vse življenje in mi je dal ogromno vrednot, ki jih uporabljam še danes – od discipline in vztrajnosti do ekipnega duha. Iskreno pa danes nimam toliko časa za šport, kot bi si ga želela. Ob vseh poslovnih in klubskih obveznostih je ravno čas največji izziv. Zato se poskušam polniti predvsem skozi trenutke z družino in prijatelji, na potovanjih ali preprosto takrat, ko si uspem vzeti nekaj časa samo zase. Šport ostaja nekaj, za kar vem, da bi mu morala nameniti več prostora, in je eden mojih ključnih ciljev za prihodnja leta, ko bom zagotovo manj obveznosti imela, vsaj kot mama.

Moj slog oblačenja je zagotovo ena izmed oblik mojega osebnega izražanja. Rada imam kakovostne in brezčasne kose, katerim se trudim dodati nekaj samo mojega. Na tak način odražam svoj značaj in način življenja. V poslovnem svetu je pomembno, da s svojim nastopom izražaš profesionalnost, vendar verjamem, da pri tem ni treba izgubiti avtentičnosti. Oblačila mi pomagajo, da se dobro počutim in samozavestno nastopam, predvsem pa so tudi priložnost, da pokažem del svoje osebnosti.

(smeh) Težko. Mislim, da je to ena od poklicnih deformacij marketinškega sveta. Vedno opazim, kako so predstavljene blagovne znamke, kakšna je uporabniška izkušnja in kako se ljudje odzivajo na okolje. A če moram izbrati eno stvar, je to zagotovo vzdušje. Ko nek prostor zares živi in se ljudje v njem dobro počutijo, to začutiš takoj. Prav občutek, ki ga prostor ustvari, je pogosto najmočnejše sporočilo.

Kot Celjanka sem seveda skozi leta spremljala razvoj mesta in tudi razvoj Citycentra Celje. Danes ga vidim kot veliko več kot le nakupovalno destinacijo. Postal je prostor srečevanj, dogodkov, druženja in vsakodnevnega življenja. Verjamem, da ima skoraj vsak Celjan kakšen svoj spomin, povezan z njim. Meni je posebej pri srcu spomin na modno revijo ob 10. obletnici Citycentra, ki sem jo obiskala skupaj s svojo takrat 11-letno hčerko. To je bil eden tistih preprostih, a nepozabnih trenutkov, ki ostanejo s tabo za vedno. In ravno v tem vidim vrednost takšnih prostorov – niso zgolj nakupovalna središča, ampak kraji, kjer nastajajo skupni spomini in zgodbe. Zato menim, da Citycenter pomembno prispeva k utripu mesta in občutku skupnosti, ki ga Celjani tako cenimo.

Največkrat se v Citycenter odpravim z jasnim načrtom, a se ta redko konča povsem po načrtih. (smeh) Običajno grem po eno ali dve stvari, domov pa se vrnem z nekaj vrečkami več. Ravno zato imam rada nakupovanje v živo – ker gre za veliko več kot samo nakup. Všeč mi je, da lahko na enem mestu opravim opravke, se dobim na kavi s prijateljico, odkrijem kaj novega in si vzamem trenutek zase. Takšna kombinacija praktičnosti in prijetne izkušnje je nekaj, česar splet po mojem mnenju še vedno ne more povsem nadomestiti.

Danes ni več dovolj, da trgovina samo prodaja izdelke. Ljudje iščemo navdih, doživetje in občutek, da smo dobrodošli. Splet uporabljam tudi sama in cenim njegovo priročnost, vendar vedno bolj ugotavljam, da nam sodoben način življenja jemlje nekaj zelo pomembnega – pristne stike med ljudmi. Zato verjamem, da bo prihodnost v ustvarjanju izkušenj in skupnosti, ne zgolj v transakcijah. Nasmeh prodajalca, iskren nasvet, naključno srečanje s prijateljem ali trenutek, ko izdelek prvič primeš v roke, so stvari, ki jih nobena spletna trgovina ne more v celoti nadomestiti. Prav zaradi teh občutkov bodo imele fizične trgovine in nakupovalna središča tudi v prihodnje pomembno vlogo.

Rekla bi ji: verjemi vase malo bolj in malo prej. Ne boj se izzivov, tudi takrat, ko se zdi, da še nisi pripravljena nanje. Največkrat namreč najbolj zrasteš ravno takrat, ko stopiš iz cone udobja.

Povedala bi ji tudi, naj skrbno izbira ljudi, s katerimi hodi skozi življenje. Družina, prijatelji in sodelavci, ki jim zaupaš, so veliko pomembnejši, kot se zavedaš na začetku poti. Sama sem imela srečo, da so me obkrožali ljudje, ki so verjeli vame, me podpirali in mi pomagali ohraniti pravo perspektivo tudi v najzahtevnejših trenutkih.

In še nekaj: ostani zvesta svojim vrednotam. Delaj s srcem, pomagaj ljudem in nikoli ne podcenjuj moči dobrih odnosov. Morda zveni preprosto, vendar iskreno verjamem, da se dobro z dobrim vrača. Na koncu niso najpomembnejše funkcije, nazivi ali poslovni uspehi, ampak ljudje, odnosi in zgodbe, ki jih ustvarjamo skupaj.